V zvočnih pravljicah nagovarjam otroke poimensko, tako da napeto čakajo, ali bodo v tej pravljici poklicani. Z njimi komuniciram, jih sprašujem, ali so v pižami in z umitimi zobki v postelji, ko čakajo na pravljico, sprašujem jih, kako so preživeli dan, pogovarjam se z njimi o tem, katere barve ima mavrica, kaj je piščalka, pripovedujem o kamnu hvaležnosti, ki ga je dobro vpeljati v rutino. Mlajši otroci se pogovarjajo z mano med pripovedovanjem pravljice. Pravljice vsebujejo zahtevnejše besede, saj je namen tudi bogatenje besednega zaklada in odkrivanje pomena novih besed je naslednji korak, pri katerem vskočite starši, stari starši, sorojenci. Priporočam, da naslednjega dne razpravljate o pravljicah, otroci lahko narišejo risbice, z dovoljenjem staršev bom izbrala najbolj izvirne in primerne ter jih objavila v knjigah, ki bodo kmalu izšle. Pravljice so nabite s pozitivnimi sugestijami, ki bodo pripomogle k večji samozavesti otroka, z lepimi vrednotami, kot so prijateljstvo, sodelovanje, iskrenost, poštenost, pripravljenost pomagati. Predvsem pa nosijo lepa sporočila.