Opis
V Svetu prijateljev Maks sreča levčka Lea, ki ga pozdravi z besedami: »Sem Leo, prijatelj. Rad bi ti pokazal, kako pomembno je, da se znaš povezati z drugimi in biti prijazen.« Skupaj raziskujeta gozd, plezata, plavata in se učita, kaj pomeni biti dober prijatelj. Ko svet pretresejo Grbasi, velika, večglava bitja, ki povzročajo razprtije, Maks in Leo odkrijeta, da so v resnici ranjeni, žalostni in osamljeni. Maks se nauči postavljati meje, spoštovati sebe, sprejemati različnost in stati za tem, kar čuti. Na koncu organizirata praznik Raznolikosti in moči prijateljstva, kjer vsi skupaj praznujejo toplino, sprejemanje in povezanost. Maks spozna, da je prijateljstvo najdragocenejši dom, tako v sanjah kot doma, ob sestrici Nini.
V Svetu prijaznih bitij Maks sreča Prijetka, ki mu reče: »Sem Prijetko, skrbnik prijaznosti.« Ko svet postane hladen in temačen, Maks in Prijetko opazujeta prebivalce, ki se prepirajo, ker »vsak misli, da je edino njegovo mnenje pravilno«. Skupaj organizirata pogovore, učita spoštljive komunikacije in vodita dobrodelne akcije, ki prebivalcem vrnejo vero v prijaznost. Ko se svet ponovno napolni s toplino, sonce zasije, ljudje zaplešejo okoli ognja in Maks razume, da je prijaznost nalezljiva, zdravilna in varna. V sebi začuti, da je doma v svetu, kjer je toplina nekaj, kar lahko vedno ustvariš.
V Svetu glasbenih čarovnij Maks sreča Ario, deklico, ki iz smeha, joka ali kihanja ustvari glasbo. Ko pa se izgubi v žalosti, svet začne bledeti. Maks jo odpelje k potoku, kjer Aria opazi: »Maks, poglej, kako je to lepo!« Voda odnaša njeno žalost, svetloba jo ogreje in glasba se vrne v njeno srce. Ko instrumenti izginejo, se z Maksom odpravita na dolgo pot, dokler jima možiček Violinski ključ ne namigne, naj iščeta v glasbeni šoli. Tam Aria zapoje tako čarobno, da vsi utihnejo in jo povabijo medse. Skupaj odkrijeta moč glasbe – da povezuje, zdravi in izraža tisto, česar besede ne zmorejo. Svet se napolni z melodijami, prebivalci se povežejo, Maks pa razume, da je glasba jezik srca.
